空巢老人变身候鸟：秋末飞往海南 开春飞回北京

Republika Poljska Rzeczpospolita Polska
Zastava Grb
Himna: Mazurek D?browskiego (?Mazurka Dombrowskega?)
Lega Poljske (temno zeleno) na Evropski celini (sivo) — v Evropski uniji (svetlo zeleno)
Glavno mesto	Var?ava 52°13′N, 21°2′E
Uradni jeziki	polj??ina1
Demonim(i)	Poljak, Poljakinja
Vlada	parlamentarna republika
? predsednik	Karol Nawrocki
? predsednik vlade	Donald Tusk
Ustanovitev
? zdru?itev	10. stoletje
? pokristjanjenje2	966
? ponovna razglasitev	11. november 1918
Povr?ina
? skupaj	312 6723 km2 (68.)
? voda (%)	2,65
Prebivalstvo
? ocena 2023	37 698 294
? gostota	120,56/km2
BDP (ocena 2023)
? skupaj (nominal.)	842,17 milijarde $ (21.)
? skupaj (PKM)	1,71 bilijona $ (21.)
? na preb. (nominal.)	22 393 $ (44.)
? na preb. (PKM)	45 538 $ (40.)
Gini (2020)	27,2 nizek
HDI (2021)	0,876 zelo visok · 34.
Valuta	zlot (PLN)
?asovni pas	UTC +1 (CET)
? poletni	UTC +2 (CEST)
Klicna koda	48
Internetna domena	.pl4
V nekaterih lokalnih oblasteh se uporabljajo tudi nem??ina, beloru??ina, ka?ub??ina in litov??ina kot pomo?ni jeziki uradovanja ob?in, vendar niso uradni jeziki. Sprejem kr??anstva imajo ?tevilni Poljaki, ne glede na svojo versko opredelitev, za enega najpomembnej?ih dogodkov v zgodovini Poljske, saj je nova religija omogo?ila zdru?itev obmo?nih plemen. Povr?ina kopnega vklju?no s celinskimi vodami je 311 888 km2, kar skupaj z delom ozemeljskega morja (zalivi in pristani?ke vode – 791 km2) tvori t. i. administrativno obmo?je Poljske. Kot ?lanica Evropske unije tudi .eu.

百度 而且，中国可以采取的措施不仅限于商品领域，旅游业等其他行业也有可能。

Republika Poljska je obmorska dr?ava v Srednji Evropi, le?i med Nem?ijo na zahodu, ?e?ko in Slova?ko na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu. Meri 312.679 km2 in ima okoli 38 milijonov prebivalcev (2020). Njen polo?aj in dostopnost sta pomenila, da se je na njenem ozemlju bilo mnogo vojn, skozi stoletja so se zato njene meje znatno spreminjale.

Dr?avno ime Poljska (Polska) je bilo prvi? uporabljeno v 11. stoletju, izhaja pa iz imena plemena Polanie, ki se je na obmo?ju med Odro in Vislo naselilo po propadu Rimskega cesarstva v 5. stoletju.

Zgodovina

Zgodovina poljske dr?ave sega v 10. stoletje, ko so se na ozemlju dana?nje Poljske za?ele zdru?evati etni?ne skupine pod upravo dinastije Pjastov. V 12. stoletju je prej enotna dr?ava razpadla na ve? manj?ih teritorijev, ki so bili leta 1241 razdejani v napadu tatarsko-mongolske Zlate horde. Pod dinastijo Jageloncev je Poljska stopila v zavezni?tvo s sosednjo Veliko litovsko kne?evino, kar je slu?ilo za podlago dobi razcveta pod Poljsko-litovskim zdru?enjem v 16. stoletju (Lublinska unija in nastanek Republike obeh Narodov). V tej dobi so prebivalci de?ele uvedli velik pomen svobode in parlamentarnega politi?nega sistema, kljub temu da je ve?ino pridobitev izkori??ala t. i. ?lahta (Szlachta), premo?en in vpliven sloj prebivalstva. Od takrat naj bi Poljaki visoko cenili svobodo kot zelo pomembno vrednoto, zaradi ?esar sami sebe ?e danes imenujejo narod svobodnih ljudi.

Grad Vavel, Krakov

Nemirna doba 17. stoletja, znana kot Potop, je prinesla ?vedsko zasedbo. V tem ?asu so se – vse do leta 1699 - na Poljskem bíle tudi mnoge bitke z Osmanskim cesarstvom, Rusijo, Kozaki, Transilvanijo in Prusijo. Naslednjih 80 let je prineslo zaton centralne uprave ter ?ibkost nekaterih pomembnih institucij, zaradi ?esar je dr?ava za?la v skoraj?njo anarhijo in vse ve?jo odvisnost od Rusije. Slednje je bilo zlasti posledica dejstva, da je v parlamentu Republike obeh Narodov sleherni ?lan lahko dal veto na vsako odlo?itev, mno?ico teh pa je v prav ta namen podkupil ruski car. Tako skozi glasovanje v parlamentu niso pri?le reforme, ki bi nadalje razvijale dr?avni sistem.

V obdobju razsvetljenstva je pomembno vlogo za razvoj de?ele igralo gibanje za politi?no prenovo, ki je napisalo prvo evropsko ustavo leta 1791 (Ustava tretjega maja Republike obeh Narodov). Proces reformiranja se je zaklju?il z razpadom Poljsko-litovske unije ter razdelitvijo poljskega ozemlja med Rusijo, Prusijo in Avstrijo v letih 1772, 1793 in 1795. To obdobje je zaznamovalo ve? vstaj Poljakov proti okupatorjem.

Kraljevski grad v Var?avi

Poljska v 11. stoletju

Poljsko-litovsko zdru?enje na vi?ku mo?i

Zemljevid Poljske leta 1922

Dr?ava je bila novo oblikovana v ?asu Napoleona in sicer kot Var?avska vojvodina. Slednja se je po padcu Napoleonove vladavine preobrazila v Kongresno Poljsko, ki je temeljilo na liberalni ustavi. S ?asom so ruski carji oklestili poljsko samostojnost in Rusija si je kasneje priklju?ila kraljestvo.

Prva svetovna vojna je Poljski prinesla novo prilo?nost za samostojnost, saj so bile okupatorske dr?ave po vojni politi?no in tehni?no oslabljene. Zmagovalci vojne so se strinjali o razdelitvi, ki jo je v eni izmed ?tirinajstih to?k predlagal ameri?ki predsednik Woodrow Wilson. Po predaji Nem?ije 1918 je nastala nova dr?ava, Druga poljska republika. Novo nevarnost suverenosti pa je pomenila Sovjetska zveza, s katero se je Poljska zapletla v poljsko-sovjetsko vojno leta 1919 in po sporazumu ohranila samostojnost.

Druga poljska republika je trajala do druge svetovne vojne, ko sta si jo 28. septembra 1939 sporazumno razdelili Nem?ija in Sovjetska zveza. Poljska je v obdobju svetovne vojne do?ivela hude izgube na vseh podro?jih: izmed evropskih narodov je v vojni po dele?ih prebivalstva padlo najve? Poljakov, in sicer ve? kot 6 milijonov, od tega polovica Judje. Po vojni se je poljska dr?ava geografsko premestila proti zahodu, in sicer do reke Odre (zahodna meja) ter Curzonove ?rte (vzhodna meja). Po tem premiku je Poljska izgubila 76.000 km² (20 %) svojega predvojnega ozemlja, ti premiki meja pa so pomenili obse?ne migracije Poljakov, Nemcev, Ukrajincev ter Judov.

Povojno obdobje je na Poljsko prineslo komunisti?ni re?im, podoben vsem ostalim vzhodnega bloka; leta 1948 je oblikovanje sistema po stalinisti?nem re?imu pomenilo novo totalitarno vladavino. Ljudska republika Poljska, kot je bilo ime novi dr?avi, je bila razgla?ena leta 1952. ?tiri leta kasneje je politika dr?ave postala nekoliko bolj liberalna, zaradi ?esar je bilo med drugim pomilo??enih mnogo zapornikov. Istega leta pa je pri?lo tudi do krvavo zadu?ene delavske vstaje v Poznańu, ki danes velja za prvo pomembno znamenje notranjega odpora proti vzhodnemu komunisti?nemu sistemu in za?etek dolgoletnega ru?enja slednjega. Delavski nemiri leta 1980 so vodili k ustanovitvi poljskega sindikata Solidarno??, ki je s ?asom postal mo?na politi?na sila. Okrnil je prevlado Komunisti?ne partije in leta 1989 slavil zmago na parlamentarnih volitvah. Leto kasneje je kandidat Solidarnosti Lech Wa??sa postal predsednik dr?ave.

Trda dr?avna politika ekonomije po demokratizaciji v za?etku devetdesetih je omogo?ila Poljski utrditev doma?ega gospodarstva. Kljub posameznemu dodatnemu nazadovanju socialnih in ekonomskih standardov se je v tem obdobju izbolj?al demokrati?ni vidik sistema, v primerjavi z drugimi vzhodnoevropskimi dr?avami pa je Poljska najhitreje dvignila svoj bruto doma?i proizvod (BDP) na raven pred letom 1989.

Leta 1999 se je Poljska vklju?ila v zvezo NATO, junija 2003 pa so Poljaki izglasovali tudi pristop k Evropski uniji; slednja se je zgodila 1. maja 2004.

Geografija

Pokrajina

Tatre so najbolj slikovito gorovje Poljske

Pristani??e na reki Odri v Szczecinu

Poljska skoraj v celoti le?i na 500 km ?irokem delu severnoevropskega Nem?ko-poljskega ni?avja, povpre?na vi?ina dr?ave je 173 metrov. Ju?na meja poteka po gorovjih Sudeti in Karpati (tudi gorovje Tatre, kjer je najti najvi?ji vrh dr?ave, Rysy z 2499 metri). Dr?ava je najve?krat razdeljena na pet naravnih topografskih obmo?ij.

Najve?je izmed teh je osrednje Nem?ko-poljsko ni?avje, ki se ?iri iz zahoda proti vzhodu. To je ravninsko podro?je, ki ga je v obdobju Viselske poledenitve prekrival celinski ledenik, danes pa so neko? jezerske kotanje ?e zasute s sedimenti. Osrednje ni?avje seka ve? rek, med katerimi sta najpomembnej?i Odra, ki te?e ?ez ?lezijsko ni?avje, in Visla, ki te?e ?ez ni?avje vzhodnega dela osrednje Poljske.

Proti jugu sledi niz ?elnih moren iz viselske poledenitve, ki se v obliki gozdnatih hrbtov vle?e od zahoda proti vzhodu z najvi?jim vrhom Wie?yca (329 m). pred njimi so ledeni?ke vode nasule obse?ne pe??ene ravnine (imenovane sanderji), porasle z resavami in borovimi gozdovi. Naprej proti jugu sledijo mokrotne pradoline nekdanjih rek, ki so tekle ob ledenikih. Najve?ja je Var?avsko-Berlinska pradolina.

Ko se morensko pokrajina kon?a, se teren po?asi dviga proti nizkim srednjepoljskim vi?avjem, ki so ostanek Hercinskega gorovja, prekriti z mezozojskimi kamninami in puhlico. Nizko hribovje deli reka Visla v ?lezijsko vi?avje in Lublinsko vi?avje. Najvi?ji delo so ?wietokrzyskie Góry z vrhom Lysica (612 m).

Ju?no od tega ni?avja je malopoljsko vi?avje, ki je za?etek vi?jih gora nekoliko ju?neje. Znano je po svojih zalogah fosilnih goriv, zlasti premoga, ki so omogo?ile razvoj obse?ne industrije v ?leziji. Po ju?ni meji dr?ave se razprostira visokogorje, ki ga sestavljajo Sudeti na zahodu in Karpati na vzhodu. Slednji predstavljajo najbolj slikovito gorovje v dr?avi.

Severni del dr?ave prekriva veliko jezersko obmo?je, ki so ga oblikovali pleistocenski ledeniki, tu pa le?i tudi znana Mazurija in Pomorjansko. ?e bolj severno se de?ela stika z Baltskim morjem, tu pa je podro?je obalnih ravnic iz morskih sedimentov. Dva ve?ja zaliva, ki jih je najti tu, sta Pomorjanski in Gdanski. V bli?ini Gdanska reka Visla ustvarja obse?no re?no delto.

Poljsko pre?ka nekaj ve?jih evropskih rek: Visla (Wis?a), Odra, Varta in Bug. Pomembna lastnost je tudi nekaj ve? kot 9300 jezer, ki so posledica ledeni?ke dejavnosti in se v ve?ji meri nahajajo na severu dr?ave, ?e zlasti v Mazurskem vojvodstvu, ki slovi po svojih jezerih. Velik del povr?ja de?ele je pokrit z gozdovi.

Podnebje

Poljsko podnebje je vsota razli?nih zra?nih mas. Tako vla?ni morski zrak prihaja iznad Atlantika preko Zahodne Evrope, arkti?ni zrak iznad severnih predelov Atlantskega oceana, subtropski zrak pa iz podro?ij nad ju?nim Atlantikom. Kljub temu da prevladujejo hladni zra?ni tokovi severa, redni vdori drugih zra?nih mas ustvarjajo zmerno toplo podnebje; ko pride do izostanka teh zra?nih mas, se zimske temperature lahko spustijo tudi do -40 °C.

Poljska pomlad se pri?ne aprila, medtem ko se poletni meseci za?no z junijem in kon?ajo z avgustom; to je ?as toplej?ega vremena, zlasti med pihanjem ju?nih vetrov. Prehod v zimo se za?ne s prihodom vlage in hladnega zraka v novembru. Preostanek leta zasedajo zimski meseci, obdobje mraza in sne?nih padavin. Koli?ina teh je sicer zaradi odmaknjenosti de?ele v notranjost celine razmeroma majhna.

Povpre?na letna temperatura dr?ave se giblje med 6 °C na severovzhodu in 8 °C na jugozahodu; pri vrhovih gora pa se povpre?na letna temperatura nahaja tudi pod ledi??em. Nekoliko druga?ne temperaturne vzorce je najti ob obalah Baltskega morja, kjer so poletja hladnej?a in zime toplej?e od dr?avnega temperaturnega povpre?ja.

Letna koli?ina padavin za Poljsko je 600 milimetrov. Tu najbolj odstopajo gorski predeli, ki na dolo?enih podro?jih prejmejo ve? od 1300 mm, pa tudi dolo?ena ozemlja ob Visli, katerih padavinski stolpec se spusti pod 500 mm. V zimskem ?asu ima ve? kot polovica padavin v ni?avju in vse padavine v gorovju obliko snega. Koli?ina padavin je v poletnem ?asu dvakrat tolik?na kot v zimskem.

Naravna bogastva

Poljska razpolaga z velikimi koli?inami premoga in zato predstavlja eno vodilnih evropskih izvoznic slednjega. Druga naravna bogastva sestavljajo zaloge sulfatov, bakra, zemeljskega plina, ?eleza, cinka, svinca in soli.

Velik pomen ima kmetijstvo. 47 % vse povr?ine dr?ave je primerne za obdelovanje, stalni posevki zavzemajo 1 %, stalne pa?ne povr?ine 13 %, gozdne povr?ine pa 29 %. Namakanih povr?in je okoli 1000 km2 (podatek 1993).

Okoljski problemi in sporazumi

Poljska je v ?asu vladavine komunizma pre?la mo?an razvoj te?ke industrije. Posledice te danes predstavljajo najve?ji okoljski problem, kljub zatonu te?ke industrije po letu 1989 in kasnej?i ve?ji skrbi za ekolo?ko problematiko. Problem ostaja onesna?evanje zraka z ?veplovim dioksidom, ki ga ustvarjajo termo-elektrarne, ter posledi?en kisli de?, ki povzro?a ?kodo na gozdovih. Onesna?evanje tal povzro?ajo odplake iz mest in industrijskih sredi??.

Poljska je podpisnica sporazumov o onesna?evanju zraka, o Antarktiki, o biotski raznovrstnosti, podnebnih spremembah, ogro?enih vrstah, spreminjanju okolja, nevarnih odpadkih, pomorskem pravu, odlaganju odpadkov v morje, poskusih z jedrskim oro?jem, varovanju ozonske plasti in mokri??ih. Podpisala, ne pa tudi ratificirala, je ?e sporazume o onesna?evanju zraka z du?ikovimi oksidi, z obstojnimi organskimi snovmi, s sulfati ter Kjotski protokol.

Narodni parki

Pe??ene sipine v Slovinskem narodnem parku

Poljska ima 23 narodnih parkov s skupno povr?ino 314.527 ha (3145,27 km2).

Narodni parki:

• Narodni park Babia Góra
• Narodni park Belove?ka pu??a
• Narodni park Biebrza
• Narodni park Bieszczady
• Narodni park gozd Tu?ola
• Narodni park Dravno
• Narodni park Gorce
• Narodni park Sto?owe
• Narodni park Kampinos
• Narodni park Krkono?i
• Narodni park Magura
• Narodni park Narev
• Narodni park Ojcov
• Narodni park Pienini
• Narodni park Polesje
• Narodni park Roztocze
• Slovinski narodni park
• Svetokri?ki narodni park
• Narodni park Tatre
• Narodni park Uj?cie Warty
• Velikopolski narodni park
• Narodni park Vigri
• Narodni park Volin

Uprava in politika

Poljska je demokrati?na republika z ustavo, ki v trenutni razli?ici obstaja od leta 1997.

Veje oblasti

Vladno strukturo vodi kabinet ministrov na ?elu z ministrskim predsednikom. Ministre imenuje predsednik dr?ave glede na predloge premiera, navadno pa izhajajo iz vladajo?e koalicije v spodnjem zakonodajnem domu. Poglavar dr?ave je predsednik, ki ga volilni upravi?enci volijo vsakih pet let.

Zgromadzenie Narodowe

Poljski volivci volijo ?lane dvodomnega parlamenta (narodni zbor, poljsko Zgromadzenie Narodowe), ki sestoji iz 460 ?lanov spodnjega doma (Sejm) in 100 ?lanov senata. ?lani spodnjega doma so izbrani po proporcionalnem volilnem sistemu, v dom pa se lahko vklju?ijo le stranke, ki so na volitvah dosegle vsaj 5 % glasov (z izjemo predstavnikov manj?ine).

Pravosodna oblastna veja ima manj?o vlogo pri vodenju dr?ave. Osrednji instituciji sta vi?je sodi??e (sodnike dolo?i predsednik republike na predlog Narodnega zbora za pravosodje, za nedolo?en ?as) in ustavno sodi??e (sodnike dolo?i sejm za obdobje devetih let). Ombudsmana oziroma komisarja za ?lovekove pravice (Rzecznik Praw Obywatelskich) imenuje sejm za obdobje petih let. Ta ima dol?nost varovanja ?lovekovih pravic in nadzora nad izvajanjem z njimi povezanih zakonov, prav tako pa bdi nad izvajanjem socialnih pravic.

Upravna razdelitev

Vojvodstva Republike Poljske

Poljska je razdeljena na vojvodstva (województwo) kot administrativne enote. Vojvodstvo je na Poljskem razdelitvena enota vse od 14. stoletja. Po Aktu o reorganizaciji lokalne uprave iz leta 1998 je bilo ustanovljenih 16 vojvodstev kot nadomestilo za poprej?njih 49, ki so obstajala od 1. julija 1975.

Dana?nje administrativne enote so bile oblikovane zlasti na podlagi zgodovinskih pomenov in vlog pokrajin, medtem ko je razdelitev med letoma 1975 in 1998 temeljila predvsem na polo?aju mestnih sredi??. Trenutna vojvodstva se po povr?ini raztezajo od okoli 10.000 km2 (Opoljsko vojvodstvo) do ve? kot 35.000 km2 (Mazovijsko vojvodstvo), po ?tevilu prebivalcev pa od milijona (Lubu?ko vojvodstvo) do preko petih milijonov (Mazovijsko vojvodstvo).

Vojvodstva - Glavno mesta:

• Kujavsko-pomorjansko vojvodstvo (Kujawsko-Pomorskie) - Bydgoszcz (Bydgoszcz), Torunj (Toruń)
• Lo?ko vojvodstvo (?ódzkie) - Lod? (?ód?)
• Lublinsko vojvodstvo (Lubelskie) - Lublin
• Lubu?ko vojvodstvo (Lubuskie) - Gorzów Wielkopolski, Zielona Góra
• Malopoljsko vojvodstvo (Ma?opolskie) - Krakov (Kraków)
• Mazovijsko vojvodstvo (Mazowieckie) - Var?ava (Warszawa)
• Opoljsko vojvodstvo (Opolskie) - Opole
• Podkarpatsko vojvodstvo (Podkarpackie) - Rzeszów
• Podla?ko vojvodstvo (Podlaskie) - Bia?ystok
• Pomorjansko vojvodstvo (Pomorskie) - Gdansk
• Spodnje?lezijsko vojvodstvo (Dolno?l?skie) - Vroclav (Wroc?aw)
• Svetokri?ko vojvodstvo (?wi?tokrzyskie) - Kielce
• ?lezijsko vojvodstvo (?l?skie) - Katovice (Katowice)
• Varminsko-mazursko vojvodstvo (Warmińsko-Mazurskie) - Olsztyn
• Velikopoljsko vojvodstvo (Wielkopolskie) - Poznanj (Poznań)
• Zahodnopomorjansko vojvodstvo (Zachodniopomorskie) - Szczecin

Mednarodne povezave

Poljska je postala polnopravna ?lanica zveze NATO marca 1999, Evropske unije pa maja 2004. Svojo zavzetost za vstop v NATO je dr?ava izkazovala z odlo?nim sodelovanjem v Partnerstvu za mir, zaradi ?esar je bila v zvezo povabljena ob njenem prvem ?iritvenem krogu na vrhu zveze julija 1997 v Madridu. Ravno tako si je Poljska po razpadu Vzhodnega bloka prizadevala za hitro ponovno integracijo v Zahodno ekonomijo, zato se je hitro, leta 1994, pridru?ila Zahodnoevropski uniji. Leta 1996 je prejela polnopravno ?lanstvo v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Vkup z ostalimi ?lanicami Vi?egrajske skupine je dr?ava 1. maja 2004 vstopila tudi v Evropsko unijo.

Politi?ne spremembe, ki so kon?ale hladno vojno in spremenile politi?ni zemljevid Srednje Evrope, so prinesle odprte politi?ne odnose med dr?avami propadlega bloka. Poljska je sklenila mednarodne pogodbe z vsemi sedmimi sosedami, posebne sporazume pa ?e z Litvo in Ukrajino, in sicer z namenom integracije teh dveh dr?av v evropske sisteme.

Poljska je tudi ?lanica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ter aktivna udele?enka invazije na Irak leta 2003 oziroma Koalicije voljnih.

Poljska mesta

Deset najve?jih poljskih mest:

#	Slika	Mesto	Prebivalcev (30. junij 2010)	Vojvodstvo
1.		Var?ava	1.716.855	Mazovijsko vojvodstvo
2.		Krakov	755.546	Malopoljsko vojvodstvo
3.		Lod?	739.832	Lo?ko vojvodstvo
4.		Vroclav	632.561	Spodnje?lezijsko vojvodstvo
5.		Poznanj	552.735	Velikopoljsko vojvodstvo
6.		Gdansk	456.874	Pomorjansko vojvodstvo
7.		Szczecin	405.944	Zahodnopomorjansko vojvodstvo
8.		Bydgoszcz	356.936	Kujavsko-pomorjansko vojvodstvo
9.		Lublin	348.961	Lublinsko vojvodstvo
10.		Katovice	307.699	?lezijsko vojvodstvo

Gospodarstvo

Ladjedelnica Szczecin

Belove?ka pu??a

Poznanj Mednarodni sejem (Mi?dzynarodowe Targi Poznańskie)

Uniejów, grad in terme

Poljska je po demokratizaciji sistema izvedla hitro in intenzivno liberalizacijo gospodarstva, zaradi ?esar je danes primer agresivnega ekonomskega modela po ameri?kem zgledu. Poljsko gospodarstvo je me?ana gospodarstva - sestavljen je iz obeh dveh sektorjev - javnega in zasebnega.

Privatizacija malih in srednjih podjetij v dr?avni lasti in liberalna zakonodaja glede ustanavljanja novih dru?b sta omogo?ili hiter razvoj agresivnega privatnega sektorja, katerega podlaga so bile poprej ustanovljene organizacije za varstvo potro?nikov. V teku je tudi privatizacija ob?utljivih sektorjev, kot je rudarstvo, kovinarstvo, ?elezni?ko omre?je in energetika). Najbolj odmevni potezi sta bili odkup narodnega telefonskega operaterja (2000; kupec je bil francoski Telekom) in prodaja 30-odstotnega dele?a najve?je poljske banke PKO BP na narodni borzi (2004).

Dr?ava ima velik kmetijski sektor, ki bi po nekaterih napovedih lahko predstavljal enega pomembnej?ih proizvajalcev hrane za Evropsko unijo.

Gospodarske te?ave povzro?ajo strukturne reforme v zdravstvu, izobra?evalnem sistemu, pokojninskem sistemu in dr?avni upravi, saj prihaja do finan?nih pritiskov, ki so ve?ji od pri?akovanih.

Rast bruto dru?benega proizvoda (BDP) je bila precej?nja med letoma 1993 in 2000 ter nekoliko manj?a v letih 2001 in 2002. Od leta 2002 dalje se je ekonomska rast pove?evala do 5,4 % leta 2004, pri?akovana rast za leto 2005 pa je okoli 3,7 %.

Poljska ima negativno stanje v zunanji trgovini.

Dr?avna denarna valuta je zlatnik (z?oty). Po vstopu v EU se Poljska pripravlja ?e na vstop v obmo?je ene denarne valute, evra. Slednji se po predvidevanjih ima zgoditi med letoma 2009 in 2013. Po vstopu v Evropsko unijo mnogo mladih zapu??a dr?avo zaradi iskanja bolj?ega ?ivljenjskega standarda, ki ga i??ejo predvsem na Irskem.

Turizem

Leta 2015, poljski prihodki od turizma zna?ali 12,3 milijarde ameri?kih dolarjev, kar je okoli 6% poljskega BDP. Glavne turisti?ne destinacije na Poljskem ve?ja mesta in naravna obmo?ja. Hotelska baza je dobro razvit, najbolje v gorah, ob morju in v velikih mestih, npr. Var?ava, Krakov in Szczecin.

Glavne turisti?ne znamenitosti so: Var?ava, Krakov, Wieliczka, Zakopane, O?wi?cim, Vroclav, Poznanj, Gniezno, Gorzów Wielkopolski, Szczecin, ?winouj?cie, Gdansk, Gdynia, Torunj, Bydgoszcz, Lublin, ?enstohova in prav tako Lod?, ?owicz, Uniejów, Nowy Targ, Katovice, Opole, G?ogów, Zielona Góra, Stargard, Hel, Ustka, Frombork, K?trzyn, Bartoszyce, Brodnica, Bia?ystok, Hajnówka, Zamo??, Kielce, Tarnobrzeg in Sandomierz.

Naravne vrednote v turizmu: Karpati (zlasti Visoke Tatre - Narodni park Tatra), Krkono?i - Narodni park Karkonosze, Visla, Odra, Baltsko morje (zlasti Narodni Park Wolin in Slovinski narodni park), Belove?ka pu??a (Narodni park Bialowieza).

Demografija

Poljska je bila skozi zgodovino prebivali??e mnogih jezikov, kultur in ver. Po 2. svetovni vojni je sprememba meja, pa tudi migracije, Poljsko spremenila v etni?no zelo homogeno dr?avo. 96,74 % prebivalcev se izreka za Poljake, le 1,23 % prebivalcev se pripisuje drugim narodnostim, za preostanek pa narodnost ni znana (podatek 2002).

Uradne narodne manj?ine v dr?avi so Armenci, Belorusi, ?ehi, Judi, Litovci, Nemci, Rusi, Slovaki in Ukrajinci, uradne narodnostne manj?ine pa so Karaimi, Lemki, Romi in Tatari.

Uradni jezik dr?ave je polj??ina, ki sodi na zahodno vejo slovanskih jezikov. Poleg tega za pomo?ne uradne jezike so bili priznani jeziki narodnih manj?in na obmo?jih njihove strnjene naselitve ter ka?ub??ina, ki jo govorijo Poljaki v Pomorjanskem vojvodstvu.

Poljska je dr?ava z visoko uveljavljeno religijo: velika ve?ina Poljakov je rimsko-katoli?ke veroizpovedi, 75 % prebivalstva pa so aktivni katoli?ani. Preostali verniki pripadajo judovski, pravoslavni in protestantski manj?ini.

Promet in telekomunikacije

Glej tudi: Seznam letali?? na Poljskem

Glede na zahodnoevropske standarde ima Poljska slabo razvito omre?je cest, vodnih in ?elezni?kih poti. Skupna dol?ina poljskih cest zna?a 364.657 km, skupna dol?ina ?eleznic pa 23.420 km. V dr?avi je registriranih okoli 9.283.000 osebnih avtomobilov ter okoli 1.762.000 tovornih vozil in avtobusov (2000).

Poljska ima 8 ve?jih letali??, skupno pa 122 letali??. Skupna dol?ina prevoznih rek in drugih vodnih poti je 3812 km. Trgovsko ladjevje dr?ave sestoji iz 144 ladij ter dodatnih 100 ladij, ki so registrirane v drugih dr?avah. Glavna pristani??a so Gdansk, Gdynia, Szczecin, ?winouj?cie, Police, Ko?obrzeg, Ustka, Var?ava in Vroclav.

Leta 2000 je bil Telekomov dele? v BDP 4,4 % (2,5 % leta 1996). Kljub visokemu porastu uporabe telefonskih linij (282 na tiso? prebivalcev leta 2000, 78 na tiso? prebivalcev leta 1989) je telefonska infrastruktura razmeroma slabo razvita.

Zunanje povezave

v polj??ini

• Sejm Rzeczypospolitej Polskiej - spodnji dom poljskega parlamenta (polj??ina)
• Senat RP Arhivirano 2025-08-07 na Wayback Machine. - zgornji dom poljskega parlamenta (polj??ina)
• Prezydent Rzeczypospolitej Polskiej Arhivirano 2025-08-07 na Wayback Machine. - predsednik Republike Poljske (polj??ina)
• Kancelaria Prezesa Rady Ministrów - urad predsednika vlade Republike Poljske (polj??ina)
• S?d Najwy?szy Arhivirano 2025-08-07 na Wayback Machine. - vrhovno sodi??e (polj??ina)
• Trybuna? Konstytucyjny - ustavno sodi??e (polj??ina)
• Narodowy Bank Polski (polj??ina)
• GUS - dr?avni statisti?ni urad (polj??ina)

v angle??ini

• Poland.pl (angle??ina)
• Warsaw Stock Exchange (angle??ina)
• The constitution of the Republic of Poland (angle??ina)
• Hotels in Poland Arhivirano 2025-08-07 na Wayback Machine. (angle??ina)