大马挫败恐袭阴谋 7人谋杀害警察袭击住宅被抓
| Antioh I. Soter | |
|---|---|
 | |
| Basileus Selevkidskega cesarstva | |
| Vladanje | september 281 – 2. junij 261 pr. n. ?t. |
| Predhodnik | Selevk I. Nikator |
| Naslednik | Antioh II. Teos |
| Rojstvo | okoli 324/323 pr. n. ?t. Perzija ali Mezopotamija |
| Smrt | 2. junij 261 pr. n. ?t. (star 61–63 let) Sirija |
| Zakonec | Stratonika Sirska |
| Potomci | Selevk Laodika Apama Stratonika Makedonska Antioh II. Teos |
| Dinastija | Selevkidi |
| O?e | Selevk I. Nikator |
| Mati | Apama |
| Religija | gr?ko mnogobo?tvo |
| Poklic | vladar |
Antioh I. Soter (starogr?ko ?ντ?οχο? Σωτ?ρ, Antíochos Sōtér; ?Antioh Re?itelj?) je bil od leta 281 do 261 pr. n. ?t. kralj Selevkidskega cesarstva, * okoli 324 pr. n. ?t., Perzija ali Mezopotamija, ? 2. junij 261 pr. n. ?t., Sirija.
Na prestolu je nasledil svojega o?eta Selevka I. Nikatorja in vladal do svoje smrti.[1] Bil je zadnji znani kralj s starodavnim mezopotamskim naslovom "kralj (vesoljnega) sveta" (?ar ki??atim).
?ivljenjepis
[uredi | uredi kodo]Antioh I. je bil po materi Apami Sogdijec.[2][3] Mati je bila h?erka Spitamena in ena od princes, s katerimi je Aleksander Veliki poro?il svoje generale.[4][5] Selevkidi so vztrajno trdili, da je bila Apama h?erka Dareja III., s ?imer so se ?eleli legitimirati kot nasledniki tako Ahemenidov kot Aleksandra Velikega in s tem zakoniti vladarji zahodne in osrednje Azije.[6]
Antioh se je malo pred o?etovo smrtjo poro?il s svojo ma?eho Stratoniko, h?erko Demetrija Poliorketa. Anti?ni viri poro?ajo, da je zakonsko zvezo spodbudil njegov postarni o?e zaradi strahu, da bo sin umrl zaradi ljubosumja.[7] Stratonika je Antiohu rodila pet otrok: Selevka (kasneje usmr?en), Laodiko, Apamo, Stratoniko Makedonsko in naslednika Antioha II. Teosa.
Atentatu na o?eta leta 281 pr. n. ?t. je sledila izjemno te?ka naloga obdr?ati celovito cesarstvo. V Siriji je skoraj takoj po smrti izbruhnil upor. Antioh je bil kmalu prisiljen spraviti se z o?etovim morilcem Ptolemejem Keraunom in mu prepustiti Makedonijo in Trakijo. V Anatoliji ni mogel obraniti Bitinije pred perzijskimi dinastijami, ki so vladale v Kapadokiji.[5]
Leta 278 so v Anatolijo vdrli Galci, ki jih je Antioh leta 275 pr. n. ?t. premagal s pomo?jo indijskih bojnih slonov. Domneva se, da je ravno po tej zmagi dobil vzdevek Soter (Re?itelj).[5]
Konec leta 275 pr. n. ?t. so je odprlo vpra?anje Kelesirije, ki je bila ?e od delitve leta 301 pr. n. ?t. predmet spora med Selevkom I. in Ptolemajem I. Sledila je prva sirska vojna, v kateri je Ptolemaj okupiral Kelesirijo, zahteve Selevkidov pa so ostale. Zunanje meje obeh cesarstev se niso spreminjale. Spreminjale so se samo notranje meje na obali Male Azije in okoli obmejnih mest, na primer Damaska.[5]
Leta 268 pr. n. ?t. je Antioh I. postavil temelje za Ezidinega templja v Borsipi.[12] Njegov najstarej?i sin Selevk je od okoli 275 pr. n. ?t. do 268/267 pr. n. ?t. vladal kot podkralj na vzhodu. Kmalu zatem ga je Antioh ukazal usmrtiti zaradi domnevnega upora. Okoli leta 262 pr. n. ?t. je Antioh I. posku?al z oro?jem razbiti vse ve?jo mo? Pergamona, vendar je bil v bli?ini Sard pora?en in je kmalu zatem umrl.[5] Leta 261 pr. n. ?t. ga je nasledil njegov drugi sin Antioh II. Teos.[13]
Ai-Hanum
[uredi | uredi kodo]
Nedavna analiza ka?e, da je mesto Ai-Hanum na soto?ju rek Pand? in Kok?a v provinci Tahar na severu Afganistana zelo verjetno ustanovil Antioh I. okoli leta 280 pr. n. ?t. Mesto stoji na pragu Indijske podceline.[14][15]
Odnosi z Indijo
[uredi | uredi kodo]
Antioh I. je ohranjal prijateljske diplomatske odnose z Bindusaro, vladarjem indijskega Mavrijskega cesarstva. Antiohov ambasador na Bindusarovem dvoru je bil Deimah iz Plateje. Atenej, gr?ki pisatelj iz 3. stoletja n. ?t. v svoji knjigi Deipnosophistae omenja dogodek, za katerega je izvedel iz Hegesandrovih spisov: Bindusara je od Antioha zahteval, naj mu po?lje sladko vino, suhe fige in sofista. Antioh je odgovoril, da mu bo poslal vino in fige, prodajo sofistov pa gr?ki zakoni prepovedujejo.[16][17]
Antioh je verjetno gr?ki kralj, omenjen v A?okovih ediktih kot eden od prejemnikov A?okovega budisti?nega prozelitizma.[18] A?oka omenja tudi to, da je na ozemlju helenskih kraljev spodbujal razvoj zeli??arstva za ljudi in ?ivali.[19] Kralj, omenjen v A?okovih ediktih, bi lahko bil Antiohov sin in naslednik Antioh II. Teos, ?eprav je Antioh I. zaradi tesnej?ih stikov z Vzhodom bolj verjeten kandidat.[18]
Neoklasi?na umetnost
[uredi | uredi kodo]Ljubezen med Antiohom in njegovo ma?eho Stratoniko je pogosto upodobljena v neoklasi?ni umetnosti.
-
Jacques-Louis David (1774): Antioh in Stratonika, école nationale supérieure des Beaux-Arts -
Theodoor van Thulden (1669): Antioh in Stratonika
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Antiochus I Soter. Livius.
- ↑ Magill, Frank N. in drugi (1998). The Ancient World: Dictionary of World Biography, Volume 1. Pasadena, Chicago, London. Fitzroy Dearborn Publishers, Salem Press, str. 1010. ISBN 0-89356-313-7.
- ↑ Holt, Frank L. (1989). Alexander the Great and Bactria: the Formation of a Greek Frontier in Central Asia. Leiden, New York, Copenhagen, Cologne: E. J. Brill. str. 64–65. ISBN 90-04-08612-9.
- ↑ Arrian. Anabasis 7.4.6.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 Chisholm, Hugh, ur. (1911). "Seleucid Dynasty s.v. Antiochus I. Soter". Encyclop?dia Britannica. 24 (11th ed.). Cambridge University Press. str. 604.
- ↑ Shahbazi, A. Sh. Apama. Encyclopaedia Iranica.
- ↑ Plutarh. Demetrius, 38; Apijan, Syr. IX.59.
- ↑ Haubold, Johannes (2013). Greece and Mesopotamia: Dialogues in Literature (v angle??ini). Cambridge University Press. str. 135. ISBN 9781107010765.
- ↑ Andrade, Nathanael J. (2013). Syrian Identity in the Greco-Roman World (v angle??ini). Cambridge University Press. str. 46. ISBN 9781107244566.
- ↑ ?Antiochus cylinder?. British Museum.
- ↑ Wallis Budge, Ernest Alfred (1884). Babylonian Life and History (v angle??ini). Religious Tract Society. str. 94.
- ↑ Oelsner, Joachim (2000). "Hellenization of the Babylonian Culture?" (PDF). The Melammu Project. Pridobljeno 6. junija 2017.
- ↑ Smith, Andrew. "Johannes Malalas - translation". www.attalus.org. Pridobljeno 6. junija 2017.
- ↑ Lyonnet, Bertille (2012). ?Questions on the Date of the Hellenistic Pottery from Central Asia (Ai Khanoum, Marakanda and Koktepe)?. Ancient Civilizations from Scythia to Siberia. 18: 143–173. doi:10.1163/157005712X638672.
- ↑ Martinez-Seve, Laurianne (2014). ?The Spatial Organization of Ai Khanoum, a Greek City in Afghanistan?. American Journal of Archaeology. 118 (2): 267–283. doi:10.3764/aja.118.2.0267.
- ↑ Kosmin 2014, str. 34–35.
- ↑ Mookerji 1966, str. 38.
- ↑ 18,0 18,1 Jarl Charpentier. "Antiochus, King of the Yavanas". Bulletin of the School of Oriental Studies, University of London 6.2 (1931): 303–321.
- ↑ Edicts of Ashoka, 2nd Rock Edict.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Appianus' Syriaka Arhivirano 2025-08-07 na Wayback Machine.
- Babylonian Chronicles of the Hellenistic Period
- Antiochus I Soter, Mahlon H. Smith
Antioh I. Soter Rojen: 324 pr. n. ?t. Umrl: 261 pr. n. ?t.
| ||
| Predhodnik: Selevk I. Nikator |
Kralj Selevkidskega cesarstva 281–261 pr. n. ?t. |
Naslednik: Antioh II. Teos |
